Nina against the city

2 x Black Bush

1 x Casting

1 x Bier mixed drink…

• 1500 cheezburgerjev in 18 sramot

kasneje sem čisto preveč sama in nezainteresirana za delo.

…morda me je zjutraj ubila tista jokajoča nevesta na Trubarjevi. nikoli nisem hotela videti kako nekdo teče v poročni obleki in joče kot bi se mu sesul ves svet. nekaj posebnega je na tem joku. Sesuješ se vase.

I give up on love.

Bring me a cheezburger. CUZ I CAN HAS A CHEEZBURGER.

Jebemti, pa še sonce je, bi rekel moj najljubši ljubimec vseh časov.

Jaz bi lahko samo rekla, My heart belongs to daddy…

—in da sem imela (kot ponavadi) prav-it is not me, it is them.

—populacija moških, ki se zna obnašat do ženske upada hitreje kot ameriški dolar med naftno krizo.

–nekaj nedolžnega flirtanja te dni ne bi škodovalo, čisto tako za ranjen ego in ostale ranjene stvari.

vsekakor čakam mojega Lukca, da se greva razvajat v ZOO. gledat visoke goste. nekaj dobre družbe je še redkeje kot neplastična zelenjava.

Značke: Add new tag

Zdaj je jasno, da me ima Murphy rajši kot moji lastni starši.

namreč!, potem ko sem bila napol delirična od veselja, ko se je iz danes na jutri izkazalo, da z Brigitte spremljava najine veslačke na prvenstvo v Grčijo, se je iz dopoldneva v popoldan izkazalo, da bodo Italijani parkirali avione in ne greva nikamor.

Ostajava v zmrzovalniku. V pisarni sem že dala ven pečko. Pa je šla edina možnost dopusta v makarone.

…jasno je tudi, da so Italijani krivi za vso mojo letošnjo nesrečo…

 danes jih prav ne maram… Nobenga.

ENIVEJ, LAHKO PA DELAM IN V MIRU ZBOLIM. MORDA OBOJE.

Maybe some sex wouldn’t hurt, I feel a bit down.

PS: stric Murphy, tokrat ne vem, če ti bom odpustila. res ne.

…vse se vrača v tire od prej… MEANING:

zjutraj sem se zbudila brez kave, zjebana in pomečkana kot Michael James Owen po večini tekem (ampak kolena me ne bolijo, tudi gležnji so OK, o predelu nad pasom pa raje ne bi). Spet sem šla v pižami v trgovino, tega nisem počela že mesece in mesece.

...preprosto nisem imela energije, da bi se pred prvo kavo oblekla…

Ne da sem hotela ubijati okolico našega nadvse urbanega blokovskega naselja z neko bombažno rdečo pižamico, ki ima naslikane angleške čajnike, ampak ni šlo drugače…

Ironično, pred kavo me je zbudila blagajničarka:

“A samo dve vrečki kave imate?”

“Ja.”

—-1. Do I look so bad that I need to absorb 10 every morning?;

—-2. Do you want to know If I am planing to steal something and put it behind my underwear since my PJ doesn’t consist out of pockets?

—-3.) Are you retarded?

…jasno je h kateri možnosti se nagibam sama… kako predvidljivo od mene.

Izjava za v anale: postala sem predvidljiva.

Res mi gre na slabše: crkljam pse, igram se z otroki in postala sem predvidljiva. YES, MY LIFE IS OVER! or I just entered the middle twenties!

Ne da se mi nikamor. Ne da se mi govort, vedno se mi da pisat, ker pišem preden govorim. Dejstvo, da bi morala spakirat in it je tako daleč od mene, ker si ne predstavljam cele živčne vojne prelaganja vseh stvari. Sita sem tega seljenja na relaciji 50-ih kilometrov in žvečenja cunj v različne nahrbtnike in potem ti vedno nekaj manjka…

Danes je ponedeljek, kaj če bi se ne ganila s postelje? Iz morja mam še nekaj alkohola, lahko bi srkala Martini in gledala filme in potem zaspala. Ampak nekako se mi ne zdi prav, ker je zunaj sonce, ker moja sestra pravi, da ni normalno, da spiš s steklenico viskija, četudi je prazna.

V resnici viski sedi na kakšni nočni omarici zraven mene, sploh ne spi z mano.

Kaj pa je? Nekateri so nagnjeni k lončnicam, jaz imam za dekoracijo steklenico Black Busha. Pa še zalivat ga ni treba.

-ponedeljek: imam vnete oči, vnete mišice, razburjene sinuse, lase za oprat in neskončno listo opravkov.

-od Zmajde sem pobrala soočanje s takimi dnevi: Ko se ti mudi in ne veš kaj bi, zamujaš, se usedi prižgi dve cigareti in razmisli, kaj boš. Ampak ona je tehtnica in ji je to dovoljeno in v krvi.

ALI: am I meant to be somebody’s favorite mistress…

…dones sva z Eirene na čiku (med drugim) pogovarjale o teh počasnih pristopih. O teh pijačkah in pejmo se spoznavat času. Preprosto sem začela razmišljat, da je to še bolj jebeno, namreč na nekoga se lahko rahlo navežeš, nimaš posebnih fizičnih stikov, samo nekako ti je prijetno v družbi, ker nimaš fizičnih stikov, ti seveda ni točno jasno kaj je to, oziroma še malo manj, kot če bi jih imel, ker če bi jih imel, bi lahko vprašal…

…since i’m no expert on normal relationship or on dating-dating stuff I’m in actual panic…

Začela sem zagovarjat, kar sem pred kratkim začela spodbijat: Ni se slabo spoznavat na varianto: cash and carry. Preverjena roba, če zašvinga, zašvinga, če mata dva jajca šving peljat ga mata, če ne, ga pač nimata.

Or maybe I’m just meant to be a lover not a girlfriend. Maybe I’m batman’s favorite mistress. Black, totally ok in the heart, but still nothing official… -at day time there’s still Bruce; at night I have a guy- način razmerja.

…but than again, does Batman shop, does he drink coffee, does he go to vacation, is he real in any way?

—-maybe I was born to hunt and kill and not always feast— maybe I am something awful. Maybe I have this drama blood in my vains: never happy without the little drama… I get panicked when nothing is wrong.

…kadar ne pokličeš te mam čisto preveč rajš kot kadar me…. in če me ne preveč časa, me razpizdi in vmes nardim kako apokalipso zahodno-centralnega dela mesta… isn’t that sick.

MOGOČE NI NIČ OD TEGA, MOGOČE ME ZANIMA SAMO TOLE: ARE WE MEANT TO BE LOVERS OR FRIENDS…

…or maybe I’m just one fucking drama queen whit lot’s of experience…

Po enem izmed bolj obupnih in čisto naključno katastrofalnih dni tega tedna, sem se usedla sama s seboj na stol in začela razmišljat o stavku, ki mi ga je zadnjič Eirene pribila na čelo: Pusti komu do sebe.

Maybe it is me?

Mogoče.

Preprosto gre za to, ko se navadiš slabih izkušenj, ti postanejo vsakdanje, normalne bolj od normalnega, nekakšen vzorec, ki si ga absorbiral in ga nehote izbiraš in pričakuješ. Res ne morem biti srečna brez, da me kdo uničije po poti? Oziroma, ne morem verjeti, da bi bilo lahko karkoli drugače. Očitno sem z leti izgubila sposobnost zaupanja. Popolnoma.

Grozno je, ko tako tisti, ki se na pot niso postavili iz čistega špila in frustracij, plačujejo račune, ki bi jih morala izstaviti vsem kretenom od prej.

Mogoče samo potrebujem čas, da ne naredim the worst case scenario ob vsakem nedolžnem naključju, ki jih pri ostalih lahko vidim kot naključja, pri meni pa kot namerno dejanje. Ne, ne zajebavajo te, ampak trenutno so res nedosegljivi in v drugi dimenziji.

Očitno si moram tako kot Fox Mulder na vrata nalimat: I want to believe ali celo bolj radikalno: I have to learn to believe, da se bo spremenilo v I BELIEVE.

Vse kar lahko upam je preprosto to, da bo kdo preživel vse moje kratke stike in bom s časoma jaz spet tista, ki sem bila pred onimi, ki so me razkazovali kot novega psa in potem pustili na dežju brez aspirin protektorja. Morda ni on tisti, ki mora dojeti, da nisem that bad at all, that I’m actually nice, morda sem jaz tista, ki tega ne vem, ker so me naučili, da nisem.

Maybe I should get use to your visions of paradise.

Maybe I should stop being so fucking afraid.