Avg 08 2008
Flamenco, včeraj zvečer
… ne, ne glasba, restavracija… 
…po totalni agoniji moje čudovite službe in predoziranjem časa za mislit sem se spravila do Irene na pol piva in cigaret. Seveda nisem prišla do Irene. Dejstvo je, da redkokdaj pridem do cilja, rada se po poti kje zgubim. Prekleti raziskovalci!
Kako minuto in pol pred njenim blokom sem se usedla na teraso Flamenca, ker sta dva poba špilala Cuarto de tula.
Sta potem nadaljevala z I’ve got you under my skin in Fly me to the moon, ko je Eirene na svoj iztočni komad, kakodane, tudi prikorakala na teraso vsa žareča. Jaz sem imela noge tako prekrižane in sem že pila Rumeni muškat.
…kar sem kasneje odkrila, da je bila strateška napaka… že dolgo nisem dala 11 evrov za 2 dcl vina…. ampak je bilo vredno… Se mi zdi vredno, kadar dobiš, kar si zaželiš z nasmehom…
Thank you guys, you were perfect! (No, not that, it was the music.)
Drugače sem pa prvič v življenju doživela prijetno presenečanje kar se tiče taksija Metro. Namreč, ni bilo naveličanega glasu: Metro, prosm!?; ampak namesto tega: Wau, kera dobra muska…
Yeah!, I know! Potem je pa še taksist nosil kopijo Lacoste silver parfuma, da sva bila usklajena.
Nina, spet nosiš moške parfume?! Mhmm… Ja!
Še brez komentarjev.
